nov/070
RECENZIJA: Ever Since – Between Heaven And Hell (2007)
Tracklista albuma:
01. The Elected
02. Vae Soli
03. Something Of You
04. Between Heaven And Hell
05. Lost In My Thoughts
06. A Shadow Behind The Mirror Of My Mind
07. Meeting In The Deep
08. La Petite Mort
09. Treason
10. Opposite Angle
11. Opposite Angle Part II
12. I’m Just The Only One
Po večih priporočilih iz različnih webzineov in forumov sem se končno pustil prepričati in dati priložnost bandu iz Švice. Dame in gospodje, Celtic Fro… Akhm, Ever Since. Že slišim, kako se sprašujete: “Who the fuck?” in ponovni odgovor je Ever Since. Težko je reči, vsaj časovno, da so Ever Since mlad band, saj obstajajo že od leta 1998, vendar so prvi album izdali šele to leto, vmes pa so izdali samo dva dema (Into A Reign Of Pain in Fight The Elements). Prav zaradi navideznega “pomanjkanja” izkušenj sem bil skeptičen glede same kvalitete albuma.
Prva napaka je etiketa albuma po internetu: melodic black/melodic death. Ooooh, it’s so much more! Hvala kurcu, to ni še en slab poskus nekega simfoničnega ali melodičnega blacka, to je prava zlitina vseh žanrov! Tu se čutijo vplivi Samael, Amorphis, heavya, deatha, industriala (ni samo črno/belo, hehe). Na parih komadih prevladuje totalno heavy zvok in heavy riffi, podkrepljeni z industrial zvokom bobnov in sampli. In ne, ni kar nekaj, vrženo na kup, ampak se lepo sklada v celoto. Težko je reči, kateri žanr prevladuje na albumu, vendar so komadi lepo raznoliki med seboj – hitrejši, počasnejši, instrumentali ali pa vokalno bogatejši. Vokalno bogatejši? Jup, tako je. Kar mi je bilo posebno všeč je več vokalov! Tako imamo growl, clean in ženski clean vokal. Nekako kot Therion, ampak brez opernih vokalov. In hvala kurcu, da se ženska ne trudi delati neke kvazi opere, ker bi ji takrat človek najraje rekel ”Get your ass back in the kitchen and make me some damn dinner!” in hkrati na plan povlekel NO MAAM majico. Ne, gospodična Ludivine poje zelo nevsiljivo in daje neko nežnost komadom, medtem ko jo kitarist Stephane Grand iz ozadja z growlom dopolnjuje. Njami! Pa tudi to je plus, da ženski vokal, ki je že tako ali tako nevsiljiv, ne poskuša siliti v ospredje, ampak so vsi trije vokali enako zastopani.
Skratka, I like it! Album zadovolji vse potrebe po heavyu, deathu, industrialu in še marsičem – in pri tem nimate občutka, da je band kopija ampak deluje sveže. V bistvu med poslušanjem nisem našel niti ene napake, ki bi bodla v uho! Vsekakor pazite, da ne spregledate tega banda, you might regret it!
A. J.
Brez povratnih sledenj.