31
jan/08
0

RECENZIJA: Tristwood – The Delphic Doctrine (2006)

thedelphicdoctrine Tracklista albuma:
01. Indoctrination
02. The Delphic Doctrine
03. Chronos
04. The Call Ov Seth – Invocation Of The God Of Blood And War
05. Anbeheh
06. Pandaemonic Paradoxon
07. Nemesis – The Cyberstorm
08. Through The Nineth Hall Of Utuk’Ku
09. Daedae Taengri
10. Exdoctrination – The Blackest Void

Band Tristwood je razmeroma zelo slabo znan, čeprav prihajajo iz naše severne sosede Avstrije. Band ima za sabo dva albuma, Amygdala in The Delphic Doctrine, ki je izšel pri Sound Riot Records. Band je (meni) eden izmed boljših predstavnikov industrialnega zvoka death metala, sestavljajo pa ga: Axumis (vokali), Jegger (programming, vokali), Deimon (sampling, bass, programming) in Neru (programming, kitara). Ja, band nima bobnarja, v bistvu ga ne more imeti, saj je malo bobnarjev, ki lahko držijo tak tempo, kot ga zahteva njihova glasba.

29
jan/08
0

RECENZIJA: Communic – Waves Of Visual Decay (2006)

wavesofvisualdecay Tracklista albuma:
01. A Luminous Sky
02. Frozen Asleep In The Park
03. Watching It All Disappear
04. Fooled By The Serpent
05. Waves Of Visual Decay
06. My Bleeding Victim
07. At Dewy Prime

Norveški band Communic je dokaj mlad, saj je nastal “šele” leta 2003, ampak kljub temu jim glasbenega znanja nikakor ne manjka. Norveška trojka, ki jo sestavljajo Oddleif Stensland (vokali, kitara), Tor Atle Gabrielsen-Andersen (bobni) in Erik Mortensen (bas kitara) je skorajda dosegla kulten status med ljubitelji prog powerja že s prvim albumom, Conspiracy Of Mind. Ko omenjamo power pri tem bandu ne mislimo na “bedarije” kot so zmaji, čarovniki in kaj še vse, ampak power kot so bandi Rage, Brainstorm in nekako tudi Nevermore. Slednjim so Communic najbolj stilsko podobni in jih, na žalost, nekateri še vedno postavljajo v senco Nevermore.

28
jan/08
0

RECENZIJA: OSI – Free (2006)

free Tracklista albuma:
01. Sure You Will
02. Free
03. Go
04. All Gone Now
05. Home Was Good
06. Bigger Wave
07. Kicking
08. Better
09. Simple Life
10. Once
11. Our Town

Prvenec “čudežne četvorke” O.S.I., Office Of Strategic Influence, nam je, čeprav na ne najbolj uspešen način predstavil projekt Kevina Moora, Jima Matheosa, Joeya Vere in Mikea Portnoya (za tiste, ki jih ne poznate, to so člani bandov Dream Theater, Fates Warning, Transatlantic). Album je bil soliden progressive metal/rock, vendar mu je nekaj manjkalo. Karkoli naj bi ta nekaj bil, so ga našli z novim albumom Free, ki so ga izdali tri leta po njihovem prvem albumu.

11
jan/08
0

RECENZIJA: Moonspell – Under Satanae (2007)

undersatanae Tracklista albuma:
01. Halla Alle Halla Al Rabka Halla (Praeludium/Incantatum Solistitium)
02. Tenebrarum Oratorium (Andamento I/Erudit Compendyum)
03. Interludium/Incantatum Oequinoctum
04. Tenebrarum Oratorium (Andamento II/Erotic Compendyum)
05. Opus Diabolicum (Andamento III/Instrumental Compendyum)
06. Chorai Lusitania! (Epilogus/Incantatam Maresia)
07. Goat On Fire
08. Ancient Winter Goddess
09. Wolves From The Fog
10. Serpent Angel

Čeprav so me Moonspell v svojo mrežo nekoliko ekstremno obarvanega, a nadvse izvrstnega gothic metala, ki ga uspešno furajo že več kot desetletje, ujeli šele s svojim prvim full length albumom, Wolfheart, ki datira v daljno leto 1995, je treba priznati, da so njihovi čisto prvi začetki nezanemarljivi. Zato so nam Portugalci po izredno karizmatičnem albumu izpred slabih dveh, ki je nosil naslov Memorial in je kazal vrnitev k njihovim koreninam, lani ponudili še poslastico v obliki re-releasa EP-ja Under The Moonspell, za nameček pa dodali še nekaj prej neizdanih mojstrovin.

9
jan/08
0

RECENZIJA: Demiurg – Breath Of The Demiurg (2007)

breathofthedemiurg Tracklista albuma:
01. The Dreams Without End
02. Flesh Festival
03. City Of Ib
04. Monolithany
05. The Primitive Machinery
06. Orbiting A Dead Sun
07. Scorn Empire
08. Monolithany Pt. II
09. The Doom That Came To…
10. Sarnath (City Of Ib Pt. II)

Sedaj je že “dolgo” tega, odkar je skupina Demiurg izdala svoj prvenec, Breath Of The Demiurg. No ja, praktično eno leto, vendar je album še vedno dokaj svež, predvsem zato, ker ga ni slišalo veliko ljudi (what a shame).