RECENZIJA: Burning Legion – Controlling Existence (2007)

Tracklista albuma:
01. The Arrival
02. Bringing Salvation
03. To End Life
04. Slave To The Curse
05. Controlling Existence

Slovenski melodic death/thrash metalci Burning Legion so se nekaj časa nazaj zopet aktivno udeležili metal podzemlja, vendar tokrat oboroženi za spopad še s čim večjim kot (samo) slovensko metal sceno. Govorim seveda o ploščku, katerega se je dotaknila že več katera beseda in o katerem se bo zagotovo še veliko govorilo. Controlling Existence je ime dragulja, ki bi moral biti prisoten v vsaki bolj ali manj založeni metalski kredenci s CDji.

Pet pesmi – pet mojstrovin. Dobro vemo, da death in thrash metal prijateljujeta z roko v roki, kaj pa se zgodi, če jima dodamo prijateljico melodiko in kanček tehničnega poželenja? Odgovor na to vprašanje se nahaja nekje od začetka prvega pa do konca petega komada na tem CDju. Izjemno kvaliteten plošček vsebuje vse, kar je potrebno, da vam postane slabo od neprestanega čupanja ob do konca navitemu stolpu. Hitre in eksplozivne kitarske linije, vratolomni death metal ritmi, kar nekaj izjemnih tehničnih riffov začinjenih s thrash metal mosh parti in še veliko več, se nahaja na dobrih osemnajstih minutah “soka”, ki se nahaja v tej zadevi. Izjemen, kristalen sound je delo Matica Mlakarja, ki pa je hkrati odgovoren tudi za brutalne vokale, ki obsegajo death growl, black scream in vse kar je dobrega med njima. Vse solaže so “creme de la creme”, z glavo in repom kot se reče, in seveda odigrane z občutkom kot se šika. Sploh nočem vedeti koliko vaje je potrebno za takšno igranje. Vsi instrumenti združeni v eno celoto, tako kot bi moralo biti vsepovsod!

Controlling Existence. Naslov albuma zagotovo ni tak po naključju. Istoimenski komad je na cedeju peti, torej zadnji, je pa komad, ki v vseh pogledih sodi na prvo mesto. Pa ne misliti prvega mesta na CD-ju, jaz imam v mislih vsa prva mesta metalskih glasbenih lestvic. Controlling Existence je v vseh pogledih moj ultimativni favorit. Res enkraten komad, kdor ga ni slišal, ni slišal še ničesar!

Cover art je zelo “lep”, če lahko električnemu stolu dodamo pridevnik lep. Je očesu nadvse prijazen in je delo Matjaža Goričana. Very metal.

Hmm, zdaj pa še k ne tako rožnatim platem albuma. V bistvu sta samo dve stvari, ki me motita, čisto subjektivno gledano, seveda. Prva zadeva je zaključek tretje pesmi. Vsi komadi so mi enostavno zakon, tudi tretji, ampak zaključek tega se mi enostavno ne dopade. Kaj čmo, sto ljuudi, sto čuudi, bi rekel Fredi. Druga stvar, ki mi ni povšeči, pa je dolžina. Dobrih osemnajst minut je premalo za glasbo takšnega kova. Zdi se ti, da si komaj začel poslušati, pa je že konec. Sicer pa, gledano s cenovnega vidika, je CD zelo poceni, in koliko glasbe plačaš, toliko je dobiš, čeprav bi pri tako kvalitetni glasbi lahko brez problema dvignili ceno. Lahko bi rekel poceni, kratek, a zelo kvaliteten album.

Kaj lahko napišem v zaključek? Kdor ni slišal tega CD-ja, ni metal’c!

Hehe, ta je malo prehuda, je pa res, da tisti, ki zadeve še niste/so slišali, zamujajo hudiča in pol. BURNING LEGION MI HOČEMO ONI TA PRAVI ALBUM! Z oceno ne pretiravam, in če kdo misli, da sem albumu dal preveč odstotkov, me naj obišče na domu. Če kdo misli, da sem dal premalo, ima prav. A must have!

A. S.