RECENZIJA: Negligence – Options Of A Trapped Mind (2007)

Tracklista albuma:
01. Places Of Dawn
02. War Machine
03. Passage To…
04. Threshold Of Society
05. Bay Arena
06. No Brain, No Pain
07. Legacy Of Lies
08. Options Of A Trapped Mind
09. Fight Back
10. Thrust

Kar sram me je priznati, da je moralo miniti toliko časa od izida prvenca jeseniške thrash zasedbe Negligence, preden sem se opogumil in ga poslušal. Možno, da sem bil nekoliko skeptičen zaradi dema iz sedaj že “davnega” leta 2004, ki mi ni ravno najbolje potegnil. Yeah, I suck! No, končno sem se opogumil in dobil kopijo novega albuma, Options Of A Trapped Mind, ki ga fantje te dni prav pridno promovirajo. Mi težijo: stfu about concert activities, what about the record?

Najprej opozorilo: plate ne poslušajte v avtu, saj celotna plata, od prve do zadnje sekunde, namiguje na prekoračitev cestnih omejitev in riskiranje bližnjega srečanja s policisti (v najslabšem primeru pa z Vsemogočnim!). Kar pomeni: UAU! Tega pa res nisem pričakoval. Ok, na njihovem MySpaceu sem že poslušal neko malenkost, en ali dva komada z Alexom na vokalu, ampak nisem bil niti pol tako navdušen, kot sem sedaj! Plata UBIJA!

Se še spomnite, kako je Alex veselo žvrgolel pri Metalsteel? Fuck that, tule je Alex pokazal kako se stvarem streže! Odličen vokal, niti malo vsiljiv, izjemno energičen in (na srečo zame) ni visokega piskanja! Kolikor mi Alexov vokal ni pasal k Metalsteel, me je tule popolnoma navdušil! Bravo! Lipnik in Ruzz fenomenalno poskrbita za ritem sekcijo – noro dobri ritmi! Prehodi na bobnih, tisti mid tempo z dvostopalko, bass linija, ko vse ostalo zamre: to je to! Da se lotim še kitarskega dvojca Dyz in Jey – ni kaj, plato poslušam sedaj že skorajda neprestano in nisem našel niti ene slabe lastnosti! Fenomenalni thrash riffi, vrtoglavo hitre solaže, ki dajo občutek, da si na najbolj norem rollercoasterju, vse to skupaj začinjeno z akustično kitaro… Makes me shiver!

Velik plus na celotnem albumu mi je tudi produkcija. Fantje so se res potrudili s produkcijo, zvok kot se šika! Vse skupaj deluje močno, jezno in energično. Zarad celotnega zvoka se kar moram strinjati s tistimi opisi članov na MySpaceu; cel album je skull crushing fuckin’ devastation! Res, thrash v stilu Cyclone Temple z moderno produkcijo – it can’t be bad!

Zaključni komentar? Slovenska metal scena je končno v polnem razcvetu: ne samo kvantitativno, ampak gledano tudi na kvaliteto! Zadnje čase domači bandi izdajajo same fenomenalne albume in Negligence niso izjema. Oni so kvaliteta, saj ta album definitivno in brez kančka dvoma lahko postavimo ob bok velikanom svetovne thrash scene!

A. J.