RECENZIJA: Stigma – When Midnight Strikes! (2008)

Tracklista albuma:
01. Walpurghis Night
02. I Am Dracula
03. Silver Bullets And Burning Crosses
04. To Be Really Dead… That Must Be Glorious
05. Flesh Ritual
06. Beneath The Crown Of Eternal Light
07. Blood, Your Precious Blood!
08. A Call For Vengeance
09. Walking The Fields Of Apocalypse
10. Sons Of Midnight
11. Epitaph Of Pain

“Deathcore za ljubitelje The Black Dahlia Murder, Bring Me The Horizon, Himsa in At The Gates!” Tako fantje, naši zahodni sosedje iz Italije, oglašujejo svoj prihajajoči prvenec When Midnight Strikes!, ki izide proti koncu letošnjega prvega pomladnega meseca pri mladi ameriški založbi Pivotal Rockordings, ki je pod okrilje vzela že švedske newcomerje Zonaria, od nedavnega pa jim družbo delajo tudi veljaki Skyfire. Hja, Stigma bi znali biti zanimivi, če že ne drugega pritegnejo besede at, the in gates.

Po samem coverju albuma in sodeč glede na sam koncept celotne zadeve, ki spominja na nepriznani underground horror film (vampirji, zombiji, volkodlaki and shit like that), so me Stigma, bolj kot na At The Gates, takoj asociirali na zadnji album legendarnih, žal pokojnih, Švedov The Crown (na začetku kariere Crown Of Thorns), imenovan Possessed 13. In, glej ga zlomka, po odvrtenem intru v album, tudi glasba začne močno spominjati na njih, kar nedvomno ne moremo smatrati za negativno stvar. I Am Dracula se v vsej svoji veličini in mogočnosti odvrti v stilu komada No Tomorrow, največja podobnost pa se šliši pri vokalih, ki spominjajo na preteklo Lindstrandovo delo. Instrumentalni del banda tehnično zagotovo ni tako podkovan kot člani prej omenjene skupine, njihov stil preigravanja pa je tisto, kar imam v mislim pri omenjanju sličnosti.

Ob vseh teh primerjavah z vsemogočnimi Švedi pa je potrebno povedati tudi to, da pri primeru Stigma ne gre za kopiranje banda, ampak so to le neke podobnosti, ki sem jih zaznal ob prvem poslušanju zgoščenke. Skozi vrtenja in vrtenja pa se nedvomno najdejo in v spomin vtisnejo tudi zadeve, ki so nastale v njihovih glavah. Sicer je vseh deset komadov na albumu praktično sestavljenih po istem receptu (razen morda bonus Epitaph Of Pain, pri katerem gre za remixano različico pesmi, posnete že na istoimenskem demo posnetku tri leta nazaj), a je vsakemu izmed teh dodan drug “secret ingredient”, ki ga naredi še kako poslušljivega, izdelek pa je zagotovo veljaven še mesece po datumu roka uporabe, katerega najdete natisnjenega na embalaži. Prav tako je prijazen za vaša ušesa, kar vam bo omogočalo tudi večkratna poslušanja v enem dnevu – preverjeno!

Če hrepenite po ogledu B horror filma in imate čas le za poslušanje, saj imate za postoriti kaj drugega, je When Midnight Strikes! definitivno vreden vaše pozornosti in predvajanja, Stigma pa postajajo novo ime na listi uspešnih newcomer bandov. Keep up the good work, mi pa se vidimo na turneji!

Ena in A komadi: I Am Dracula, To Be Really Dead… That Must Be Glorious!, Walking The Fields Of Apocalypse.

D. V.