nov/080
POTOPIS S FOTOGALERIJO: Where Death Is Most Alive Tour 2008
Na kratko:
Where Death Is Most Alive Tour 2008
Orpheum, Graz (A), 7. november 2008
Dark Tranquillity
Poisonblack
Fear My Thoughts
Kljub temu, da se je turneja Where Death Is Most Alive ustavila tudi v prestolnici naše domovine, sem se sam odločil za obisk koncerta v Grazu (Gradcu, kakorkoli že hočete). Eden izmed pomembnejših razlogov zakaj v Avstrijo se skriva v samem prizorišču koncerta, saj je Orpheum človeku prijaznejši kot slovensko podstrešje znano pod imenom Gala hala, kjer se je enak dogodek odvijal dva dni pred dotičnim.
Švedski melodeath pionirji Dark Tranquillity so na zaključno turnejo svojega aktualnega albuma imenovanega Fiction pod okrilje vzeli Fince Poisonblack, band Villa Laihiale, bivšega frontmana pokojnih depresivcev Sentenced, in nemške what-the-fuck-happened-to-them Fear My Thoughts. Kombinacija, ki jo je v ogenj poslala njihova skupna založba Century Media Records, se je izkazala za posrečeno, kazil jo je le letošnji FMT album Isolation.
Koncert so predčasno (pričel bi se naj ob osmi uri, igrali so že pol ure pred tem) otvorili Fear My Thoughts, ki so poskrbeli za dokaj neprijetno presenečenje. Band sem v preteklih letih bolj kot ne pasivno spremljal, všeč mi je bilo kar sem slišal, glasba ni bila niti približno slaba. Z novim albumom pa so vtis popolnoma pokvarili, prav tako pa so pokvarili začetek koncerta, ki se je kasneje stopnjeval v pravo smer. Ne vem, če so vredni še višjega števila besed, kot pa sem jim ga že namenil. Milo rečeno – boljše, da jih ne bi bilo. Pika. Ali pa mogoče tri…
Po hitri uglasitvi in zamenjavi pičkarij na bobnih so oder okupirali Finci Poisonblack, ki so pred dvema mesecema izdali svoj tretji album A Dead Heavy Day, katerega so tudi promovirali na tu opevani turneji. Ville in njegov kvartet so poskrbeli za 180° zasuk dogajanja v pravo smer in s svojo rockersko nabito glasbo popestrili dogajanje v Orpheumu (priča smo bili tudi prvemu moshu, ki je v možganih sestavil besedno zvezo “what the fuck?”). Na malo so predstavili tudi Escapexstacy in Lust Stained Despair, večina komadov pa je bila novejše narave. Slišali smo vse od The Kiss Of Death preko Nothing Else Remains in Raivotar, pa tja do naslovnega A Dead Heavy Day, Bear The Cross in Low Life. Za zaključek so postregli še s singlom z drugega albuma, Rush imenovanim. Solidno odigran koncert, mogoče le malo preglasne klaviature, a nič zato – popolno nasprotje prvemu bandu.
Sledil je malo daljši premor, čakanje je bilo mučno, a se je na koncu vsekakor splačalo potrpeti. Dark Tranquillity so se v svoji, zdaj že skoraj dvajsetletni karieri (več si lahko preberete v njihovi biografiji), dvigali višje in višje, vse dokler niso postali ena izmed gonilnih sil švedske metal scene. Veljajo za bolj izkušene od obeh predskupin, saj so v svoji karieri izdali že kar osem albumov ter prepotovali večjo koncertno kilometrino od prej omenjenih bandov. Glede na to, da se bliža njihov okrogli jubilej, dvajseto leto obstoja, so nam namenili potovanje po vseh dosedanjih albumih (z izjemo prvenca Skydancer) in rečem lahko, da je bila izbira komadov več kot zadovoljiva, saj skozi celoten koncert ni bilo niti malo časa za dolgočasenje. Od začetka do konca koncerta ni bilo večjih presenečenj glede setliste, igrale so se poznane in udarne pesmi, pa tudi nov album so dostojno predstavili, saj so odigrali več kot polovico pesmi z le-tega. Pa pomanjkljivost – če so bile pri Poisonblack klaviature preglasne, so bile tu na trenutke pretihe.
Dark Tranquillity setlista: The Treason Wall / The New Build / Focus Shift / The Lesser Faith / The Wonders At Your Feet / Lost To Apathy / Inside The Particle Storm / Nothing To No One / Edenspring / Lethe / Dreamlore Degenerate / Misery’s Crown / My Negation / ThereIn / Punish My Heaven / The Mundane And The Magic / Final Resistance / Terminus (Where Death Is Most Alive)
Aja, pa še to – pred turnejo jih je zapustil njihov dolgoletni basist Michael Nicklasson, vendar ga je njegov naslednik Daniel Antonsson (član banda Dimension Zero) več kot suvereno zamenjal in svojo nalogo na koncertu odlično opravil. Praktično koncert brez kakršnegakoli razočaranja, vreden obiska (tudi zaradi Poisonblack) in komaj čakam na njihov nov album in novo turnejo. Super!
D. V.
Spodnji videoutrinek je prispeval Avmarktslave, kateremu se lepo zahvaljujemo.
Fotogalerija:
Š. K.
Brez povratnih sledenj.
