RECENZIJA: ReVamp – ReVamp (2010)

Tracklista albuma:
01. Here’s My Hell
02. Head Up High
03. Sweet Curse
04. Million
05. In Sickness ‘Till Death Do Us Part: All Goodbyes Are Said
06. Break
07. In Sickness ‘Till Death Do Us Part: Disdain
08. In Sickness ‘Till Death Do Us Part: Disgraced
09. Kill Me With Silence
10. Fast Forward
11. The Trial Of Monsters
12. Under My Skin
13. I Lost Myself

Kraljica metala, kot jo mediji nemalokrat poimenujemo, Floor Jansen, je vse ljubitelje nekdaj ene uspešnejših nizozemskih female fronted skupin, After Forever, kmalu po prenehanju delovanja skupine razveselila z novico, da ne odhaja z glasbene scene. Okoli sebe je zbrala ekipo prekaljenih glasbenikov, skupini nadela ime ReVamp in 31. maja v javnost lansirala istoimenski debitantski album.

RECENZIJA: Lacrimosa – Schattenspiel (2010)

Tracklista albuma:
CD 1:
01. Seele in Not (Urversion) / 02. Requiem (Urversion) / 03. Seelenübertritt / 04. Schuld und Sühne / 05. Dreht Euch / 06. Dem Ende entgegen / 07. Schakal (Urversion) / 08. Vermächtnis der Sonne (Urversion) / 09. Copycat (Extended Version)

CD 2:
01. Ein Hauch von Menschlichkeit (Late Night Remix) / 02. Morgen / 03. Schönheit straft jedes Gefühl / 04. Ein Fest für die Verlorenen / 05. Mantiquor / 06. Der Verlust / 07. Déjà vu / 08. Sellador / 09. Ohne Dich ist alles nichts

Lacrimosa je nedvomno ime, ki ga ni potrebno posebej predstavljati. Tilo Wolff, gonilna sila dueta, katerega izpopolnjuje Anne Nurmi na klaviaturah in tudi z vokali, se je tokrat odločil izdati kompilacijo še neizdanih pesmi, ki so nastajale vse od samega začetka skupine, ki sega v leto 1990, do danes in predstavlja opus dvajsetletnega ustvarjanja.

RECENZIJA: Darkthrone – Circle The Wagons (2010)

Tracklista albuma:
01. Those Treasures Will Never Befall You
02. Running For Borders
03. I Am The Graves Of The 80s
04. Stylized Corpse
05. Circle The Wagons
06. Black Mountain Totem
07. I Am The Working Class
08. Eyes Burst At Dawn
09. Bränn Inte Slottet

Pa smo ponovno dočakali nov album kultnih Darkthrone. Kot smo lahko pričakovali, band nadaljuje v smeri zvokov crust punka z vplivi black metala, katerim smo bili priča že na prejšnjih dveh albumih, F.O.A.D. in Dark Thrones And Black Flags. Njun nov zvok je resda drugačen od tistega, ki je bil prisoten na starejših Darkthrone albumih, kjer je šlo še za klasičen black metal, vendar Circle The Wagons v nobenem primeru ne bi smel ostati spregledan. Če pa ste vendarle eden izmed tistih, ki menijo, da bi s projektom Darkthrone morali zaključiti po albumu A Blaze In The Northern Sky ali Transilvanian Hunger, potem se tega albuma raje ognite, saj vam v nobenem primeru ne bo pričaral nostalgičnega vzdušja.

RECENZIJA: Mortemia – Misere Mortem (2010)

Tracklista albuma:
01. The One I Once Was
02. The Pain Infernal And The Fall Eternal
03. The Eye Of The Storm
04. The Malice Of Life’s Cruel Ways
05. The Wheel Of Fire
06. The Chains That Wield My Mind
07. The New Desire
08. The Vile Bringer Of Self-Destructive Thoughts
09. The Candle At The Tunnel’s End

Morten Veland je verjetno ime, katerega pozna vsakdo, ki je mogoče že pred desetletjem ali šele pred kratkim zaplul v vode gothic metala. Ustanovni član norveških gotičarjev Tristania, ki so se ravno zaradi njegovih prispevkov k albumoma Widow’s Weeds in Beyond The Veil zapisali med legendarne skupine tovrstnega žanra, ter kasneje ”mastermind” skupine Sirenia, se je pred dvema letoma lotil delovanja še na enem projektu. Tako se je konec februarja letos rodil prvenec Mortemie, Misere Mortem.

RECENZIJA: Theatre Of Tragedy – Forever Is The World (2009)

Tracklista albuma:
01. Hide And Seek
02. A Nine Days Wonder
03. Revolution
04. Transition
05. Hollow
06. Astray
07. Frozen
08. Illusions
09. Deadland
10. Forever Is The World

Theatre Of Tragedy, nedvomno eden izmed največjih in najbolj priznanih aktov skandinavske gothic metal scene, so v glasbenem svetu prisotni brez predaha že vse od leta 1995, vendar bi o Forever The World lahko brez pomisleka govorili kot o vrnitvi. Skupina je zlati dobi gothic metala v drugi polovici devetdesetih let več kot uspešno pisala zgodovino in postavljala smernice žanra z nesmrtnimi albumi Theatre Of Tragedy, Velvet Darkness They Fear in Aégis, ki so nedvomno prisotni v diskografiji vsakega simpatizerja dotičnega žanra. Ob prelomu v novo tisočletje so z izdanim albumom Musique in njegovim naslednikom Assembly zapluli v elektronske/futurepop vode, kar je vzbudilo pri oboževalcih skupine več negodovanj, kot odobravanj. Leta 2006 izdana plošča Storm, ki je prinesla noviteto tudi v novi vokalistki, Nell Sigland, je bila spet korak k tršim, rock melodijam in pot se nadaljuje s Forever Is The World.

RECENZIJA: Tracedawn – Tracedawn (2008)

Tracklista albuma:
01. Without Walls
02. Test Of Faith
03. Art Of Violence
04. Fallen Leaves
05. In Love With Insanity
06. Path Of Reality
07. Widow
08. Justice For None

Finski melodeath podmladek Tracedawn obstaja slaba štiri leta (ob začetku (ne)znani kot Moravia), trenutno pa proslavljajo izid že svojega drugega albuma Ego Anthem, kateri je na policah trgovin luč sveta ugledal ravno danes. Ob izidu tu ocenjenega istoimenskega prvenca so člani banda v povprečju šteli komaj osemnajst let, kar pa se na albumu niti približno ne pozna, saj delujejo kot ekipa z večletno zgodovino glasbenega ustvarjanja.

RECENZIJA: Deathstars – Night Electric Night (2009)

Tracklista albuma:
01. Chertograd
02. Night Electric Night
03. Death Dies Hard
04. The Mark Of The Gun
05. Via The End
06. Blood Stains Blondes
07. Babylon
08. The Fuel Ignites
09. Arclight
10. Venus In Arms
11. Opium

“Sex up your life with style!” je slogan, s katerim so v začetku leta 2009 Deathstars lansirali svojo tretjo ploščo, Night Electric Night in pri tem očitno mislili smrtno resno. Band, ki je svojih pet minut slave dočakal s prejšnjim albumom, Termination Bliss, katerega rojstvo datira v leto 2006, je dokazal, da ni muha enodnevnica. Pri Deathstars obstajata samo dve možnosti: ali jih sovražite ali obožujete. Sama vsekakor spadam v drugo skupino.

RECENZIJA: To Hate – Different Faces (2009)

Tracklista albuma:
01. Beginning To Hate
02. Break A Spell
03. Key To The Suicide Area
04. Programme Zero
05. Step Of Truth
06. Silence Implies Consent
07. Panic Disorder
08. Zirberck 1329
09. Useless Device
10. Black Hole Of Miracles
11. Burn Down With My Existence
12. Micron

To Hate, or not To Hate: that is the question… Vprašanje, ki se je ob izidu prvenca Different Faces transformiralo v popolnoma retorično, saj se Slovenci po nekoliko “cirkuškem” uvodu Beginning To Hate razigrajo že v instrumentalnem Break A Spell, kateri pridno pridobiva točke, ki naznanjajo, da gre za primer agresivnega melodeatha predvsem švedske šole, se pravi takšnega kot ga imamo vsi radi.

RECENZIJA: In Mourning – Shrouded Divine (2008)

Tracklista albuma:
01. The Shrouded Divine
02. Amnesia
03. In The Failing Hour
04. By Others Considered
05. Grind Denial
06. The Art Of A Mourning Kind
07. The Black Lodge
08. Past October Skies

Aaaaah, Švedska. Vedno znova in znova potrjuje, da se eni bolj zanimivih bandov vseeno še vedno nahajajo v Evropi. Tako kot mnogo znanih švedskih imen, tudi In Mourning prihajajo iz te metalsko zanimive državice.

RECENZIJA: Klimt 1918 – Just In Case We’ll Never Meet Again (2008)

Tracklista albuma:
01. The Breathtaking Days (Via Lactea)
02. Skygazer
03. Ghost Of A Tape Listener
04. The Graduate
05. Just An Interlude In Your Life
06. Just In Case We’ll Never Meet Again
07. Suspense Music
08. Disco Awayness
09. Atget
10. All Summer Long
11. True Love Is The Oldest Fear

Klimt 1918. Italijanska skupina, ki je za svoje ime izbrala ime umetnika Gustava Klimta in letnico njegove smrti (1918). Verjetno mnogim “true evil fukk death black blashyrk” metalcem neznan band, vendar je po mojem skromnem mnenju eden redkih italijanskih bandov, vrednih poslušanja.

RECENZIJA: Demiurg – The Hate Chamber (2008)

Tracklista albuma:
01. Resurrecting The Rotting (Flesh Festival Pt. II)
02. Cremated Lie The Day
03. The Terror Before Sleep
04. Wolves At The Gates
05. The Apocalyptic
06. World Destroyer
07. The Convulse Meridian
08. Dawn Dusk Delusion
09. Opus Morbidity (City Of Ib Pt. III)
10. Cult Of Dagon

S prvim albumom se je Demiurg prikazal podobno, kot njihovi sonarodnjaki Bloodbath – all star death metal band. Mogoče vam imena, kot so Rogga Johanson, Dan Swano, Ed Warby ne govorijo veliko, vendar so to pomembni člani death metal scene.

RECENZIJA: Opeth – Watershed (2008)

Tracklista albuma:
01. Coil
02. Heir Apparent
03. The Lotus Eater
04. Burden
05. Porcelain Heart
06. Hessian Peel
07. Hex Omega
Posebna izdaja z DVDjem:
01. Derelict Herds
02. Bridge Of Sighs (Robin Trower priredba)
03. Den Ständiga Resan (Marie Fredriksson priredba)

Opeth, skupina, ki obstaja že od leta 1990 in ima za sabo že kar precej studijskega materiala, je danes ena od vodilnih skupin v ekstremni glasbi. Ja, kar v ekstremni glasbi nasploh, saj njihova glasbena ustvarjalnost ne pozna meja, kar se tudi vidi v pesmih, ki vsebujejo vse od flamenca, jazza, rocka iz 60ih in 70ih let, vsemu skupaj pa dodajo veliko dozo ekstremnosti. Tako da natančno uvrščanje njihove glasbe v žanr je skorajda nemogoče, saj bi seznam glasbenih zvrsti, najden v njihovi glasbi, bil kar precejšen.

RECENZIJA: Mar De Grises – Draining The Waterheart (2008)

Tracklista albuma:
01. Sleep Just One Dawn
02. Kilómetros de Nada
03. Deep-Seeded Hope Avant-Garde
04. Fantasía
05. Wooden Woodpecker Conversion
06. One Possessed
07. Summon Me
08. Liturgia; Convite y Prefiguración / Purgatorio / Diálogo Infierno

Oh to spomladansko, deževno, pokakano vreme. Človek enostavno ostane brez energije in v takem času ceni doom bande, ki s svojo zasanjanostjo in melanholičnostjo dajo dežju čisto novo podobo. Eden izmed takšnih bandov je tudi Mar De Grises, ki prihaja iz nam oddaljenega Čila. Prvič sem slišal za to skupino na nekem forumu, ko mi je znanec priporočil kvalitetno mešanico deatha in dooma. Na žalost nisem uspel slišati njihovega dobro sprejetega prvenca The Tatterdemalion Express, vendar sem k sreči uspel dobiti naslednika, Draining The Waterheart.

RECENZIJA: Misbegotten – Keeping Promises (2007)

Tracklista albuma:
01. Keeping Promises
02. Brave New World
03. …And Then We Will Stand, Face To Face
04. The Dream Survives
05. Thorns Grow Between Us
06. Bring Out Your Dead
07. Open The Gates
08. Make This Last
09. …And Death Shall Have No Dominion
10. Tonight We Die

Tudi slepa kura zrno najde ali tudi srečen Rudl dobi kurčev CD. To bi bil recimo overall tega albuma. Album sam po sebi v bistvu naj ne bi bil tako neuporaben (ali pa tudi), vendar je za moj okus totalen poden. Gremo na začetek.

RECENZIJA: Svart Crown – Ages Of Decay (2008)

Tracklista albuma:
01. Open The Graves Of Time
02. Tribes Of The Forgotten Ages
03. Crystalize Your Idol
04. Caligula
05. Deadly March
06. Burning Messiah
07. Pestilential Rising
08. Orgy And Sodomy
09. Onward To The Slaughter
10. Apocalyptic Triumph

Moram priznati, da sem na splošno s francosko sceno slabše seznanjen kot z nekaterimi ostalimi. Kar mi je bilo pri njih vedno zanimivo, je bil black metal oziroma njihova avantgarda, kot pri Alcest, Amesoeurs in nekaj malega death metala, kot je recimo band Kronos. Nekako sem mislil, da Francozi ne premorejo ravno najboljših metal skupin, vendar sem se že v zgoraj navedenih primerih pozitivno presenetil. Isti primer je bil s Francozi Svart Crown, ki sem jih spoznal čisto po naključju – ponudba za koncert v Škofji Loki.