jan/080
RECENZIJA: OSI – Free (2006)
Tracklista albuma:
01. Sure You Will
02. Free
03. Go
04. All Gone Now
05. Home Was Good
06. Bigger Wave
07. Kicking
08. Better
09. Simple Life
10. Once
11. Our Town
Prvenec “čudežne četvorke” O.S.I., Office Of Strategic Influence, nam je, čeprav na ne najbolj uspešen način predstavil projekt Kevina Moora, Jima Matheosa, Joeya Vere in Mikea Portnoya (za tiste, ki jih ne poznate, to so člani bandov Dream Theater, Fates Warning, Transatlantic). Album je bil soliden progressive metal/rock, vendar mu je nekaj manjkalo. Karkoli naj bi ta nekaj bil, so ga našli z novim albumom Free, ki so ga izdali tri leta po njihovem prvem albumu.
jan/080
RECENZIJA: Moonspell – Under Satanae (2007)
Tracklista albuma:
01. Halla Alle Halla Al Rabka Halla (Praeludium/Incantatum Solistitium)
02. Tenebrarum Oratorium (Andamento I/Erudit Compendyum)
03. Interludium/Incantatum Oequinoctum
04. Tenebrarum Oratorium (Andamento II/Erotic Compendyum)
05. Opus Diabolicum (Andamento III/Instrumental Compendyum)
06. Chorai Lusitania! (Epilogus/Incantatam Maresia)
07. Goat On Fire
08. Ancient Winter Goddess
09. Wolves From The Fog
10. Serpent Angel
Čeprav so me Moonspell v svojo mrežo nekoliko ekstremno obarvanega, a nadvse izvrstnega gothic metala, ki ga uspešno furajo že več kot desetletje, ujeli šele s svojim prvim full length albumom, Wolfheart, ki datira v daljno leto 1995, je treba priznati, da so njihovi čisto prvi začetki nezanemarljivi. Zato so nam Portugalci po izredno karizmatičnem albumu izpred slabih dveh, ki je nosil naslov Memorial in je kazal vrnitev k njihovim koreninam, lani ponudili še poslastico v obliki re-releasa EP-ja Under The Moonspell, za nameček pa dodali še nekaj prej neizdanih mojstrovin.
jan/080
RECENZIJA: Demiurg – Breath Of The Demiurg (2007)
Tracklista albuma:
01. The Dreams Without End
02. Flesh Festival
03. City Of Ib
04. Monolithany
05. The Primitive Machinery
06. Orbiting A Dead Sun
07. Scorn Empire
08. Monolithany Pt. II
09. The Doom That Came To…
10. Sarnath (City Of Ib Pt. II)
Sedaj je že “dolgo” tega, odkar je skupina Demiurg izdala svoj prvenec, Breath Of The Demiurg. No ja, praktično eno leto, vendar je album še vedno dokaj svež, predvsem zato, ker ga ni slišalo veliko ljudi (what a shame).
dec/070
RECENZIJA: Threshold – Dead Reckoning (2007)
Tracklista albuma:
01. Slipstream
02. This Is Your Life
03. Elusive
04. Hollow
05. Pilot In The Sky Of Dreams
06. Fighting For Breath
07. Disappear
08. Safe To Fly
09. One Degree Down
No, da se dotaknemo še malo progressive bandov na našem ljubem Britofu. Ker sem še vedno istega mnenja, da je Velika Britanija slabo zastopana pri nas, kar se metala tiče (generaliziram, tako je), se počutim zadolženega, da vam predstavim še kakšen britanski izdelek (poleg Robbieja Williamsa in Take That).
nov/070
RECENZIJA: Tristania – Illumination (2007)
Tracklista albuma:
01. Mercyside
02. Sanguine Sky
03. Open Ground
04. The Ravens
05. Destination Departure
06. Down
07. Fate
08. Lotus
09. Sacrilege
10. Ab Initio
11. Deadlands
Band z močno zgodovino, nekoč močno zasedbo in še bolj močnimi albumi. V eri med leti 1997-2001 so se Tristania, takrat še z Mortnom Velandom na čelu, izkazali za definitvno enega najboljših in vodilnih bandov v gothic metalu. Žal pa stvari niso vedno rožnate in s svojim četrtim studijskim albumom, Ashes, so potonili. Zato sem bila v pričakovanju letošnjega Illumination še toliko bolj na trnih. Kaj bo prinesla prihodnost, spet nekaj novega ali vrnitev k starim koreninam?
nov/070
RECENZIJA: Ever Since – Between Heaven And Hell (2007)
Tracklista albuma:
01. The Elected
02. Vae Soli
03. Something Of You
04. Between Heaven And Hell
05. Lost In My Thoughts
06. A Shadow Behind The Mirror Of My Mind
07. Meeting In The Deep
08. La Petite Mort
09. Treason
10. Opposite Angle
11. Opposite Angle Part II
12. I’m Just The Only One
Po večih priporočilih iz različnih webzineov in forumov sem se končno pustil prepričati in dati priložnost bandu iz Švice. Dame in gospodje, Celtic Fro… Akhm, Ever Since. Že slišim, kako se sprašujete: “Who the fuck?” in ponovni odgovor je Ever Since. Težko je reči, vsaj časovno, da so Ever Since mlad band, saj obstajajo že od leta 1998, vendar so prvi album izdali šele to leto, vmes pa so izdali samo dva dema (Into A Reign Of Pain in Fight The Elements). Prav zaradi navideznega “pomanjkanja” izkušenj sem bil skeptičen glede same kvalitete albuma.
nov/070
RECENZIJA: Unholy Inquisition – Shades Of Inferno (2007)
Tracklista albuma:
01. Tyrant
02. Shades Of Inferno
03. Serve My Pain
04. Resistance Is Futile
05. Soul Pulverized
06. Fragments Of Reflection
07. Silence That Kills
08. Judas Chair
09. Rapture (Morbid Angel priredba)
Hrvatom (in tudi nekaterim Slovencem) so Unholy Inquisition že zelo dobro znan band. Reški kvartet obstaja že več let, natančneje od leta 2001, za seboj pa imajo tri demo albume: Devil’s Disciples, On The Darkened Side, Depraved God’s Creation in full-length album Shades Of Inferno. S sigurnostjo lahko rečem, da so Unholy Inquisition na vsakem demu in albumu pokazali, da njihov talent narašča in se le krepi, tako da so postali sinonim za odličen death/black metal.
nov/070
RECENZIJA: Anaal Nathrakh – Hell Is Empty And All The Devils Are Here (2007)
Tracklista albuma:
01. Solifugae
02. Der Hölle Rache Kocht In Meinem Herzen
03. Screaming Of The Unborn
04. Virus Bomb
05. The Final Absolution
06. Shatter The Empyrean
07. Lama Sabachthani
08. Until The World Stops Turning
09. Genetic Noose
10. Sanction Extremis (Kill Them All)
11. Castigation And Betrayal
Ne glede na to, kako dostopna je glasba postala (seveda zahvaljujoč internetu), je metal iz nekaterih držav še vedno (nažalost) zanemarjen. In to resnično nepravično!
Ob omembi black bandov ljudje takoj pomislijo na Norveško, pozabijo pa na Akercocke; ko ljudje omenijo death metal, takoj pomislijo na Švedsko, pozabijo pa na Bolt Thrower, Benediction, Cancer, Carcass itd. Seveda govorim o Veliki Britaniji!
Nič drugače ni z Anaal Nathrakh, tudi oni so iz Velike Britanije, vendar so večinski populaciji dokaj neznani, čeprav se je že s prvim demom (Anaal Nathrakh) nekako videlo, da Anaal Nathrakh ne bodo klasičen black metal band. In res je bilo tako, band se je dodobra razvil do zadnjega albuma, Hell Is Empty And All The Devils Are Here.
